Natalija Milovanović se že dolgo ukvarja in nastopa s poezijo, npr. Mlade rime, Ignor. Je prepričljiva in večinoma zareže 'in medias res'. V nevralgično mesto, ki jo zanima, okupira, zbuja, draži. Tako se posveti večkulturnosti, materinščini in migracijam. Je pričevalka generacije, ki so sledili prenosom v živo sojenja v Haagu vojnim zločincem. Je pričevalka in potomka prednikov abstraktnega porekla. Od prednikov se uči strategij in načinov preživetja, kakor preberemo v njenih pesmih. Prostor mnogih dogodkov je jezik, v njem se zgodi marsikaj. In prav njemu avtorica posveča pozornost v štiridelnem prvencu Samoumevno.