Zbirka Neke noči neke deklice nekje umirajo je zasnovana kot koreografska, neke vrste dramska pesnitev, ki jo na videz izgovarjajo različne govorke, čeprav se zdi, da imamo v resnici opraviti z enovitim subjektom, ki – kot ventrilokvist – simulira glasove sedmih deklic (duhov), vključno z nečim, kar se približa formi, ne pa tudi funkciji didaskalij, saj gre prej za samostojne pesniške izjave kot pa za didaskalije.