višnja pobegne iz neobičajnega sobivanja z erjonom, delavcem aktivistom, ki mu je v zadnjih treh letih pomagal:a zbirati videomaterial, ki razkriva temne plati družbe; pri življenju jo ohranjata samo želja, da bi prispeval:a k ustavitvi morilskega stroja, ki ga je spoznaval:a v času bivanja z erjonom, ter skrb za prijateljico frido. z neobičajnima emo in fe se ji porodi novo upanje v boj. a kaj se zgodi, ko se namesto družbenega stroja nenadoma ustavi njeno telo? ji lahko psihološka projekcija luxa, odsotnega prijatelja, pomaga skozi labirint lastnih senc? jo lahko ema, fe in talita, njena nova najdena družina, odvežejo od boleče preteklosti ter zastrašujoče prihodnosti in jo povlečejo v sedanjost? lahko skupaj odkrijejo drugačne načine celjenja sveta in povezovanja z njim? prst v prekatu se ukvarja z vprašanji ljubezni, specizma, ekologije, poliamorije, kvira, smrti, bolezni in »norosti«. višnji po odhodu od erjona smrt preprečuje le misel, da mora poskusiti do konca izpeljati, kar sta si z erjonom zastavil:i; vreči kamen med zobnike morilskega stroja. pa je to sploh mogoče – posebej če si tudi sam:a njegov del? in če se ti ustavi telo? je v predapokaliptični, krvavi realnosti mogoče vzgojiti ljubezen, ki raste izven uničujočih okvirov stroja – in ali ima ljubezen sploh kakšno moč; ali pa je to tista od zgodb, ki je sprhnela? mislil:a sem na matildo in na to, da moja bit še ni izpraznjena in da si je ne pustim izpraznit in si ne pustim pozabit, da je nekaj večje, večje, večje, tako kot je govoril tudi on, dokler je še lahko govoril o luni, kadar sva ležal:i pred prikolico in je pihal veter. večje. in zato sem š:la.